Opis projekta
Glede časovne zamejitve projekta bo težišče nekako od druge polovice 19. stoletja oz. »Mahničeve« ločitve duhov pa do začetka komunistične revolucije v času druge svetovne vojne. To ne pomeni, da s svojimi raziskavami ne bomo segli izven tega časovnega okvira, tako v smeri predhodnega časa kot obdobja po tem. To niti ni mogoče. Vendar pa je glavni fokus na tem obdobju. V projektu apliciramo sodobne teorije religije, predvsem tiste, ki so uporabne z vidika sekularizacije, modernizacije, nasilja, razumevanja kulture, kulturnega boja in idejnega spopada. Tu velja omeniti med drugim Charlesa Taylorja, Renéja Girarda, Jana Assmanna, tudi ruske filozofske in teološke mislece. Pomemben segment naših raziskav se dotika nasilja in kulturnega boja. Naslednja neizogibna tema sta vprašanje resnice ter avtoritete (razodetja in Cerkve), vključno z njunimi fenomenološkimi, hermenevtičnimi in ideološkimi oz. družbenimi vidiki (aplikacija prvih dveh na zadnja dva). Ta problem je tesno povezan s problemom nihilizma, ki ga je v slovenski prostor prineslo svobodomiselstvo, ki je vanj prodrlo iz tujine. Z vidika nihilizma osvetlimo tako krizo slovenskega svobodomiselstva, komunizem, kot tudi krizo tradicionalnega katolištva, od katerega je situacija vedno bolj zahtevala nove odgovore, ki bi bili v skladu z znamenji časa. Pomemben del našega projekta je raziskovanje trka med svobodomiselstvom in tradicionalnim oz. radikalnim katolištvom. Naslednja raziskovalna linija je osvetlitev dinamike oblikovanja naroda, ki jo shematično zajemamo s triado »ljudstvo-narod-nacija«. Osvetlimo trenja, ki jih je povzročalo nastajanje slovenskega naroda, ter ideologijo ljudskosti, ki sta jo uporabljali tako katoliška kot komunistična stran. Na ta način osvetlimo idejni spopad, ki so ga v slovenski prostor vnesli svobodomiselstvo, modernizacija in sekularizacija. Posledica omenjenih dejavnikov je bila ločitev duhov. Idejni spopad je kulminiral v teku druge svetovne vojne s komunistično revolucijo in spopadom med katoličani in komunisti. Projekt ima tako dve ravni, kateri pa organsko povežemo: splošnejšo teoretsko raven in specifično slovensko »zgodbo«, katere raziskovanje daje projektu empirično vsebino. Tako dosežemo dvoje: po eni strani z aplikacijo preverimo splošne uveljavljene teorije religije in kulture, po drugi strani pa s temi teorijami osvetlimo slovensko intelektualno zgodovino na način, na katerega to doslej še ni bilo sistematično storjeno v interdisciplinarno povezanem in usklajenem raziskovalnem projektu. Tematiko raziščemo tudi primerjalno, v širšem okviru (Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Avstrija …). Zato smo pritegnili kompetentne raziskovalce iz omenjenih držav. Projekt je novost v svetovnem merilu, saj česa podobnega na sistematičen način ni storil še nihče. Projekt je pomemben z vidika nacionalnega in evropskega interesa, saj je razumevanje idejnih spopadov v preteklosti ključnega pomena tudi za razumevanje tovrstnih trenj in konfliktov v sedanjosti in ne nazadnje za njihovo razreševanje. Projekt ni pomembne samo za področje teologije, religiologije, zgodovine in kulturologije, ampak tudi za ostala področja humanistike in družboslovja. Projekt ima nedvomno tako dimenzijo kulturne dediščine kot tudi evropski pomen.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu apliciramo sodobne teorije religije, predvsem tiste, ki so uporabne z vidika sekularizacije, modernizacije, nasilja, razumevanja kulture, kulturnega boja in idejnega spopada. Tu velja omeniti, med drugimi avtorji takih teorij, Charlesa Taylorja, Renéja Girarda in Jana Assmanna. Tako dosežemo dvoje: po eni strani z aplikacijo preverimo splošne uveljavljene teorije religije in kulture, po drugi strani pa s temi teorijami osvetlimo slovensko intelektualno zgodovino na način, na katerega to doslej še ni bilo sistematično storjeno v interdisciplinarno povezanem in usklajenem raziskovalnem projektu. Projekt je novost v svetovnem merilu, saj česa podobnega na sistematičen način ni storil še nihče. Osvetli manj znane vidike prehoda Slovencev v nov državni okvir po prvi svetovni vojni in posledice za katoliški tabor. Odgovarja na vprašanji, kdaj se je začela krhati prej samoumevna pripadnost večine Slovencev Katoliški cerkvi in kaj so bili glavni vzroki za to. Bistvena pa je doslej še ne povsem izpeljana umestitev slovenskega »ločevanja duhov« v evropski, predvsem srednjeevropski kontekst. Projekt slovensko zgodovinsko izkušnjo umesti v širše in medsebojno povezane (srednje)evropske idejne in religiozne tokove obravnavanega časa, s čimer nacionalno zamejenost zgodovinske izkušnje dopolni z njenim oplajanjem in delovanjem v širšem kontekstu. K preučevani tematiki pristopa izrazito interdisciplinarno, s pritegnitvijo različnih disciplin in tradicij humanističnih in družboslovnih ved.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt na tematsko in časovno celovit ter metodološko in vrednostno pluralen način pokrije pomembne zgodovinske pojave, kot je ideja slovanske vzajemnosti znotraj slovenskega katoliškega tabora, ki so bili doslej v slovenski in evropski znanosti obravnavani fragmentarno in vrednostno neizostreno ali celo pristransko. Projekt predstavlja dobrodošlo novost v okviru globljega razumevanja slovenske intelektualne zgodovine v ključnem obdobju »kulturnega boja«. Poleg tega na podlagi raziskovanja slovenskega primera dopolni tipologijo evropskih »kulturnih bojev«.
Ključne besede
Slovenija, intelektualna zgodovina, religija, kultura, ideološki spopad, sodobne teorije
religije, interpretacija, katolištvo, svobodomiselstvo, komunizem, narod, nacija, nasilje,
modernizacija, sekularizacija, ločitev duhov, nihilizem, resnica, avtoriteta, Cerkev
Projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
The authors acknowledge the projectis financially supported by the Slovenian Research Agency.
